zadnje novice

17.8.2018 - Zagon kitajskih enot AP1000

Na Kitajskem so dne 17. avgusta dosegli dva pomembna mejnika pri gradnjah AP1000, enota Sanmen 2 je dosegla prvo kritičnost, enota Haiyang 1 pa se je sinhronizirala z omrežjem.

8.8.2018 - Vročinski val vodi vlade po svetu (celo tiste, ki so proti), da se vračajo k jedrski energiji

Rekordni vročinski valovi so povečali svetovno povpraševanje po električni energiji, saj se je povečala potreba po obratovanju klimatskih naprav. Zaradi tega se tudi vlade, ki so znane po svojih neugodnih politikah za jedrsko energijo, obračajo k temu viru energije.

2.7.2018 - Elektriko začela proizvajati prva enota AP1000

Na Kitajskem so enoto 1 jedrske elektrarne Sanmen povezali v električno omrežje, s čimer je omenjena enota postala prva AP1000 enota na svetu, ki se je uspela povezati v omrežje ter uspešno proizvaja elektriko. Ta mejnik so dosegli le dan za tem, ko je prav tako na Kitajskem, Taishan 1 postal prvi EPR reaktor, ki je dosegel proizvodnjo elektrike tako kot prva enota AP1000.

10.12.2012 - Sedemdeset let od zgodovinske jedrske verižne reakcije

CP-1, kontrolna palica na ročno upravljanje
Slika: CP-1, kontrolna palica na ročno upravljanje

Reaktor ''Chicago Pile 1'' (CP-1) je 2. decembra 1942 na skvoš igrišču Univerze v Chicagu dosegel prvo kritičnost. Sestavljen iz lesenega ogrodja in plasti grafita ter kanalov napolnjenih s taljenim uranovim prahom. Nadzor je bil ročno izveden – George Will je kontrolno palico izvlačil postopoma, po Fermijevih navodilih, dokler nevtronski števci niso pokazali samo-vzdrževano reakcijo.

S prikazovanjem, da se stopnjo cepitev da nadzorovati, se je z eksperimentom začela prelomna točka jedrske dobe. Sprva je to pripeljalo do razvijanja orožja, kasneje, v naslednjem desetletju pa se je razvoj nadaljeval v miroljubne namene. Jedrska elektrarna Obinsk, v Rusiji, je postala prvi svetovni civilni energetski reaktor, priključen na omrežje, leta 1954.

''Aragonne National Laboratory'' (ANL) je v juliju objavil videoposnetek, v spomin znanstveni prelomnici. Dva znanstvenika, ki sta bila prisotna pri eksperimentu, se spominjata, kako so odkritje takrat popolnoma novega energetskega vira proslavili s steklenico Chianti vina, ki so ga spili v tišini, iz papirnatih kozarcev.

Warren Nyer razmišlja: "Nihče ni rekel ničesar, kar se mi je zdelo pošteno. Ni bilo velikega vpitja, trušča o tem, da smo naredili nekaj resnično pomembnega – glede na to, kaj se je zgodilo takrat, tam, in glede na posledice, ki bi lahko sledile".

Danes je na svetu 437 delujočih jedrskih reaktorjev. Nahajajo se v več kot 31 državah in nas oskrbujejo z okoli 13,5% svetovne električne energije.

ANL je dolgo poskušal pregnati mit, da so vsi znanstveniki, ki so sodelovali na jedrskih reaktorjih, umrli zaradi posledic bolezni raka. Ugotavljajo, da je 37 od 49 znanstvenikov umrlo, od starosti 29. 20 od njih je živelo čez 70 let. Vzrok smrti je znan za 27 znanstvenikov: 11 jih je umrlo zaradi bolezni srca, 5 zaradi kapi, 2 zaradi pljučne bolezni, 6 za posledicami raka, ki ga verjetno ni povzročilo sevanje, eden za Alzheimerjevo boleznijo, eden zaradi hepatitisa in eden v nesreči.

Vir: WNN


Seznam ostalih novic

    © 2018 - izdelava spletnih strani - studioStyle