zadnje novice

17.8.2018 - Zagon kitajskih enot AP1000

Na Kitajskem so dne 17. avgusta dosegli dva pomembna mejnika pri gradnjah AP1000, enota Sanmen 2 je dosegla prvo kritičnost, enota Haiyang 1 pa se je sinhronizirala z omrežjem.

8.8.2018 - Vročinski val vodi vlade po svetu (celo tiste, ki so proti), da se vračajo k jedrski energiji

Rekordni vročinski valovi so povečali svetovno povpraševanje po električni energiji, saj se je povečala potreba po obratovanju klimatskih naprav. Zaradi tega se tudi vlade, ki so znane po svojih neugodnih politikah za jedrsko energijo, obračajo k temu viru energije.

2.7.2018 - Elektriko začela proizvajati prva enota AP1000

Na Kitajskem so enoto 1 jedrske elektrarne Sanmen povezali v električno omrežje, s čimer je omenjena enota postala prva AP1000 enota na svetu, ki se je uspela povezati v omrežje ter uspešno proizvaja elektriko. Ta mejnik so dosegli le dan za tem, ko je prav tako na Kitajskem, Taishan 1 postal prvi EPR reaktor, ki je dosegel proizvodnjo elektrike tako kot prva enota AP1000.

7.6.2017 - Nemško višje sodišče je odločilo, da je obdavčitev jedrskega goriva protizakonita

Višje sodišče je odločilo, da je nemški davek na jedrsko gorivo »protiustaven in neveljaven«. Nemškim upravljalcem jedrskih elektrarn se bo verjetno moralo vrniti 6,3 milijarde € (7,1 milijarde $), ki so jih plačali med 2011 in 2016 na podlagi odločbe zveznega ustavnega sodišča.

Od januarja 2011 se je na vsak gram jedrskega goriva, naloženega v nemške reaktorje, plačalo dajatev v višini 145 €. Po mnenju zakonodajalca, je bil davek »trošarina v smislu davčnih predpisov«. Pričakovalo se je, da bo davek prinesel dodatnih 2,3 milijarde € na leto.

Zakon je bil uveden s strani države kot sprememba zakona o jedrski energiji iz leta 2002, ki je omogočal daljše obdobje obratovanja nemških reaktorjev. Vlada se je odločila za nove davke, kljub temu, da je odziv na nesrečo v Fukušimi leta 2011, odpravil podaljšano obratovanje elektrarn ter prisilil predčasno zaprtje starejših enot. Energetska podjetja so hitro ukrepala ter zadevo presoje zakonitosti predala sodišču.

Kot primer je skupno podjetje, podjetij RWE in EON. Podjetje Kernkraftwerke Lippe-Ems GmbH, upravlja Emslandske jedrske elektrarne. Podjetje je vložilo pritožbo na sodišče v Hamburgu, in sicer nad dodatnimi dajatvami za gorivo, ki jih mora plačevati.

Novembra 2013 je sodišče v Hamburgu presodilo, da ne more nedvoumno ugotoviti, ali je bil davek v skladu z evropsko zakonodajo. Zato je primer  posredovalo na Sodišče Evropskih skupnosti. Sodišče je odločilo, da je davek na jedrsko gorivo v skladu s pravom EU. Sodišče je torej zavrnilo zahtevek, da mora biti jedrsko gorivo izvzeto iz obdavčitve v skladu z evropsko direktivo o obdavčitvi energentov in električne energije. Sodišče je ugotovilo, da jedrsko gorivo ni vključeno v seznam goriv, določenih v tej direktivi.

Zvezno ustavno sodišče v Karlsruheju pa je medtem obravnavalo vprašanje, ali ima Nemčija sploh pravno podlago, da naloži dodatni davek, kot je davek na jedrsko gorivo. Odločiti je bilo potrebno ali se sme nemški koncept trošarine smatrati v skladu z direktivo EU.

Sodišče je razsodilo, da država nima pravice zahtevati dodatnega davka, ker davka na jedrsko gorivo ni mogoče smatrati kot vrsto trošarine v skladu s  106. členom ustave, zato zakonodajalec ni imel zakonodajne pristojnosti za sprejetje zakona o davku na jedrsko gorivo. Posledično je davek na gorivo formalno protiustaven in neveljaven.

EON je v obdobju 2011-2016 v okviru davka na jedrsko gorivo plačal približno 2,8 milijarde €, RWE in EnBW pa 1,7 milijarde € oziroma 1,44 milijarde €.

Po odločitvi zveznega ustavnega sodišča, EON pričakuje vrnitev vseh nerešenih davčnih plačil med letoma 2011 in 2016 v višini približno 2,85 milijarde €, plus obresti v višini  450 milijonov €. Vračilo preplačanega denarja z obrestmi pričakujeta tudi podjetji EnBW in RWE.

Vir: WNN


Seznam ostalih novic

    © 2018 - izdelava spletnih strani - studioStyle