zadnje novice

17.8.2018 - Zagon kitajskih enot AP1000

Na Kitajskem so dne 17. avgusta dosegli dva pomembna mejnika pri gradnjah AP1000, enota Sanmen 2 je dosegla prvo kritičnost, enota Haiyang 1 pa se je sinhronizirala z omrežjem.

8.8.2018 - Vročinski val vodi vlade po svetu (celo tiste, ki so proti), da se vračajo k jedrski energiji

Rekordni vročinski valovi so povečali svetovno povpraševanje po električni energiji, saj se je povečala potreba po obratovanju klimatskih naprav. Zaradi tega se tudi vlade, ki so znane po svojih neugodnih politikah za jedrsko energijo, obračajo k temu viru energije.

2.7.2018 - Elektriko začela proizvajati prva enota AP1000

Na Kitajskem so enoto 1 jedrske elektrarne Sanmen povezali v električno omrežje, s čimer je omenjena enota postala prva AP1000 enota na svetu, ki se je uspela povezati v omrežje ter uspešno proizvaja elektriko. Ta mejnik so dosegli le dan za tem, ko je prav tako na Kitajskem, Taishan 1 postal prvi EPR reaktor, ki je dosegel proizvodnjo elektrike tako kot prva enota AP1000.

21.12.2009 - Zaključek Köbenhavna prinesel razočaranje

Dvotedenska pogajanja na Danskem so se zaključila zvečer 18. decembra s köbenhavenskim sporazumom, ki ga je sestavila manjša skupina držav, med katerimi so bile Brazilija, Kitajska, Indija, Južna Afrika in ZDA. Nobena od teh držav ni uspela zmanjšati izpustov, kot ji to nalaga Kjotski sporazum. Skupina tudi ni vključevala nobenega izmed evropskih vodij.

Ko je bil sporazum sestavljen, ga je skupina predstavila vsem na konferenci prisotnim državam, ki so ga bile dolžne ali sprejeti ali odkloniti. Po kaotičnih trenutkih, v katerih se je manjša skupina držav v razvoju potegovala za uradno zavrnitev sporazuma, se je srečanje končalo tako, da je konferenca držav izpostavila končni sporazum. Dokument bo morala vsaka država sprejeti individualno.

Dokument ni pravno zavezujoč, prav tako ne vključuje roka do katerega bi moral biti tak dokument sprejet. Potreba po omejitvi globalnega dviga temperature do največ 2 °C je priznana, vendar pa omejitve izpustov, ki so jih ponudile države, ne bodo zadostne, da bi bil ta cilj dosežen. Na köbenhavenskem srečanju se je približno sto držav v razvoju potegovalo za omejitev do 1,5 °C, nekatere afriške države pa celo za omejitev 1 °C. Razvite države morajo do 1. februarja obvestiti UNFCCC (konferenco pogodbenic okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja) o omejitvah izpustov, h katerim so se pripravljene zavezati. Do istega dne morajo države v razvoju sporočiti OZN, kakšnih postopkov za zmanjšanje izpustov se bodo poslužile.

Razvite države so se zavezale, da bodo državam v razvoju zagotovile 30 milijard dolarjev novih in dodatnih sredstev za zmanjševanje izpustov in prilagoditvenih projektov. Do leta 2020 naj bi letni prispevek razvitih držav dosegel 100 milijard dolarjev. Prispevki posameznih držav morajo biti še določeni, prav tako pa tudi način institucionalnega nadzora tega financiranja.

Kakšna je prihodnost UNFCCC srečanj?

Dva tedna se je več tisoč pogajalcev iz 192 držav pogajalo o dveh temah; o prihodnosti Kjotskega sporazuma in o dolgoročnem sodelovanju. Od obeh skupin se je pričakovalo, da bosta do sredine drugega tedna pripravili okvirno verzijo končnega sporazuma, medtem ko bi o spornih temah odločali glavni pogajalci in voditelji držav v zadnjih dveh dneh. V obeh skupinah je prišlo do nesporazumov glede postopka, zato sta bili neuspešni pri oblikovanju okvirnih dokumentov za končno fazo pogajanj.

Način, na katerega je bil oblikovan köbenhavenski sporazum, je privedel do vprašanj glede prihodnosti UNFCCC procesa. Sporazum je bil sestavljen s strani manjše skupine velikih držav in se slabo navezuje na rezultate predhodnih pogajanj dveh skupin. Pogajanja dveh skupin se bodo morala nadaljevati, najprej na vmesnem srečanju v Bonnu junija 2010, na koncu leta 2010 pa še na ponovni podnebni konferenci v Ciudad de Méxicu.

Jedrska tehnologija vključena

Med pogajanji je bila predlagana izključitev jedrske tehnologije iz nacionalnih blažitvenih načrtov izvzeta iz besedila.

Posledično lahko države v razvoju jedrsko tehnologijo vključijo v svoj seznam blažitvenih ukrepov, ki ga morajo posredovati UNFCCC.

Odločitve o tem, ali naj bodo jedrska tehnologija in projekti zajemanja ter shranjevanja ogljika vključeni v mehanizem čistega razvoja (CDM) in skupno izvajanje (IJ) po letu 2012, so bile preložene na naslednja srečanja



Vir: WNN

 


 


Seznam ostalih novic

    © 2018 - izdelava spletnih strani - studioStyle