zadnje novice

17.8.2018 - Zagon kitajskih enot AP1000

Na Kitajskem so dne 17. avgusta dosegli dva pomembna mejnika pri gradnjah AP1000, enota Sanmen 2 je dosegla prvo kritičnost, enota Haiyang 1 pa se je sinhronizirala z omrežjem.

8.8.2018 - Vročinski val vodi vlade po svetu (celo tiste, ki so proti), da se vračajo k jedrski energiji

Rekordni vročinski valovi so povečali svetovno povpraševanje po električni energiji, saj se je povečala potreba po obratovanju klimatskih naprav. Zaradi tega se tudi vlade, ki so znane po svojih neugodnih politikah za jedrsko energijo, obračajo k temu viru energije.

2.7.2018 - Elektriko začela proizvajati prva enota AP1000

Na Kitajskem so enoto 1 jedrske elektrarne Sanmen povezali v električno omrežje, s čimer je omenjena enota postala prva AP1000 enota na svetu, ki se je uspela povezati v omrežje ter uspešno proizvaja elektriko. Ta mejnik so dosegli le dan za tem, ko je prav tako na Kitajskem, Taishan 1 postal prvi EPR reaktor, ki je dosegel proizvodnjo elektrike tako kot prva enota AP1000.

22.1.2010 - Litvanci pozitivno o jedrski varnosti

Reprezentativna anketa, v kateri je sodelovalo 1000 Litvancev, in je bila izvedena na pobudo Lithuanian State Power Safety Inspectorate (Vatesi), je pokazala, da 73 % populacije verjame v varno upravljanje jedrskih elektrarn. Vatesi je dejal, da je to za odtenek več kot je leta 2006 prikazal Eurobarometer. Raziskava je bila izvedena v oktobru in novembru 2009, ko se je Litva pripravljala na dokončno zaprtje edinega jedrskega reaktorja, Ignalina enota 2, kar je bil tudi pogoj za vstop v EU.


Več neobratujoča Ignalina

Več kot polovica anketriancev se je strinjala s trditivijo, da je mogoče jedrske odpadke varno odlagati in prevažati. 56 % se jih je strinjalo z varnim odlaganjem in 59 % z varnim prevažanjem. Ko so anketirance vprašali po mnenju o gradnji odlagališča za radioaktivne odpadke, jih je naveč izrazilo zaskrbljenost glede možnih vplivov na zdravje in okolje (37 %) in glede radioaktivnih izpustov iz odlagališča v okolje (36 %).

Čeprav se je 66 % anketiranih Litvancev pritožilo nad slabo informiranostjo glede dejstev o jedrski varnosti, pa je ta odstotek manjši, kot je bil v anketi leta 2006 (82 %). Četrtina anketrinacev meni, da imajo zadostne informacije o jedski varnosti. Anketrianci so pozvali k oblikovanju strnjenih in razumljivih podatkov o načinih odlaganja jedskih odpadkov, o načinih gradnje in lokaciji novih odlagališč ter o trenutnih in prihodnjih vplivih jedrske elektrarne Ignalina na zdravje.

Litva je bila dom dvema reaktorjema RBMK ruskega dizajna, ki sta z obratovanjem začela v letih 1983 in 1987, njuna predvidena življenjska doba pa je bila 30 let. Država je bila oba reaktorja kot pogoj za vstop v EU prisiljena predčasno zapreti, saj sta bila podobnega dizajna kot ti v Černobilu. Litva je zadnji reaktor zaprla 31. decembra 2009 in bo odvisna od uvožene električne energije, dokler ne bo uspela nadomestiti izgubljene kapacitete. Predčasno zaprtje ni bilo deležno široke podpore javnosti. Na nezavezujočem referendumu leta 2008 je večina celo podprla podaljšanje obratovanja jedrske elektrarne do leta 2012.

Litva je predlagala gradnjo nove jedrske elektrarne v bližnjem Visaginas, ki bi nadomestila Ignalino. Elektrarna naj bi bila zgrajena v sodelovanju s sosedskima Poljsko in Latvijo ter Estonijo. Decembra 2009 so tudi uradno začeli z iskanjem strateških investitorjev, ki bi zgradili in nadzirali delovanje elektrarne z dvema enotama. Potencialni začetek delovanja prvih reaktorjev je predviden za leto 2018.
Medtem pa mora priti do razgradnje jedrske elektrarne Ignalina. Novembra 2009 je bil na razpisu za dizajn površinskega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki so nastali med obratovanjem jedrske elektrarne in bodo nastali pri razgradnji iste elektrarne, izbran konzorcij pod vodstvom francoske AREVA-e.

Michail Demečenko, aktualni direktor Vatesi-ja, je javno mnenje označil kot zelo pomembno za omenjeni nadzorni organ in pozval vse institucije, še posebej Vatesi, da delujejo skupaj na izboljšavi nadzornih aktivnosti, povečanju transparentnosti ter spodbujanju komunikacije z javnostjo. 50 % anketirancev nedavne raziskave je menilo, da Vatesi svoje delo nadzornika opravlja zadovoljivo, 14 % pa jih je bilo mnenja, da regulacija in nadzor nista zadostna.

Vir: WNN 



Seznam ostalih novic

    © 2018 - izdelava spletnih strani - studioStyle