zadnje novice

17.8.2018 - Zagon kitajskih enot AP1000

Na Kitajskem so dne 17. avgusta dosegli dva pomembna mejnika pri gradnjah AP1000, enota Sanmen 2 je dosegla prvo kritičnost, enota Haiyang 1 pa se je sinhronizirala z omrežjem.

8.8.2018 - Vročinski val vodi vlade po svetu (celo tiste, ki so proti), da se vračajo k jedrski energiji

Rekordni vročinski valovi so povečali svetovno povpraševanje po električni energiji, saj se je povečala potreba po obratovanju klimatskih naprav. Zaradi tega se tudi vlade, ki so znane po svojih neugodnih politikah za jedrsko energijo, obračajo k temu viru energije.

2.7.2018 - Elektriko začela proizvajati prva enota AP1000

Na Kitajskem so enoto 1 jedrske elektrarne Sanmen povezali v električno omrežje, s čimer je omenjena enota postala prva AP1000 enota na svetu, ki se je uspela povezati v omrežje ter uspešno proizvaja elektriko. Ta mejnik so dosegli le dan za tem, ko je prav tako na Kitajskem, Taishan 1 postal prvi EPR reaktor, ki je dosegel proizvodnjo elektrike tako kot prva enota AP1000.

25.5.2010 - OECD NEA in IEA napovedujeta rast jedrske energije

Načrt podrobno obravnava izzive in natančno opredeljuje kaj bi bilo potrebno storiti z vladnimi in drugimi interesnimi skupinami za dosego ciljev načrta. Hkrati predstavlja tudi vizijo na kakšen način naj bi dosegli pomemben razcvet jedrske energije, ki je predviden v scenariju »BLUE Map« v naslednjih štirih desetletjih, z namenom zmanjšanja porabe energije povezane z emisijami CO2.

Energetska tehnološka perspektiva 2010 (ETP) (IEA, 2010) »BLUE Map scenarij«, ocenjuje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 50%, od leta 2007 do leta 2050. Predvideva tudi, da bo imela jedrska energija veliko vlogo pri doseganju zmanjševanja koncentracij toplogrednih plinov na stroškovno najbolj učinkovit način. Doseg jedrskih zmogljivosti se ocenjuje na okoli 1 200 GW do leta 2050, kar bi zagotavljalo približno 23% svetovne oskrbe z električno energijo.


Slika: Svetovna proizvodna električne energije glede na vir, 2007 (vir: IEA, 2009).

Čeprav je tehnologija za proizvodno jedrska energije že preizkušena, pa bo za doseganje ravni predvidene v scenariju »BLUE map«, prisotnih še veliko pomembnih izzivov. Večina potencialnih ovir za hitro širjenje jedrske energije v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju so socialne, industrijske in finančne prepreke. Kljub temu pa ostaja odprtih tudi nekaj pomembnih tehničnih vprašanj, zlasti na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in njihovim odlaganjem.

Predpogoj za jedrski program ali nadaljevanje z razvojem obstoječega programa je jasna in trajna politika vlade. Potrebna bo tudi široka družbena podpora za vlogo jedrske energije v nacionalnih energetskih programih za doseganje energetske oskrbe in okoljske cilje.

Poleg zagotavljanja podpore politike, pa bi vlade ki podpirajo razvoj jedrske energije morale uvesti tudi učinkovite pravne, regulativne in institucionalne okvirje.

Izzivi za povečanje zmogljivosti jedrske proizvodnje v prihodnosti torej zajemajo:
• Potrebo po večji podpori vladnih politik držav glavnih potrošnic energije, vključno z državami, ki so trenutno brez jedrskega programa.
• Vzpostavitev potrebnih pravnih okvirjev in ustreznih institucij v državah, kjer še ne obstajajo.
• Potrebno financiranje večjih naložb, še posebej, kjer jedrske gradnje vodi zasebni sektor.
• Razvoj potrebnih industrijskih zmogljivosti in kvalificiranih človeških virov za podporo trajnostni rasti na področju jedrske zmogljivosti.
• Povečanje dobave jedrskega goriva v skladu s povečano zmogljivostjo za proizvodnjo jedrske energije in zagotavljati za vse uporabnike jedrske energije dostop do zanesljive oskrbe z gorivom.
• Ohranitev in okrepitev, kjer je potrebno, sistem varovanja na občutljivih jedrskih materialih in tehnologijah, da bi se izognili njihove zlorabe za vojaške namene.

Mnoge države trenutno razmišljajo o širjenju jedrskih zmogljivosti v naslednjem desetletju in kasneje, vendar pa se bo v naslednjih nekaj letih pokazalo ali bo izvedba teh načrtov tudi pravočasno realizirana. Zato je načrt »živ dokument« in se bo lahko redno posodabljal glede na razvoj dogodkov.

Avtorja: Aleš Kelhar in dr. Tomaž Žagar


Seznam ostalih novic

    © 2018 - izdelava spletnih strani - studioStyle