zadnje novice

17.8.2018 - Zagon kitajskih enot AP1000

Na Kitajskem so dne 17. avgusta dosegli dva pomembna mejnika pri gradnjah AP1000, enota Sanmen 2 je dosegla prvo kritičnost, enota Haiyang 1 pa se je sinhronizirala z omrežjem.

8.8.2018 - Vročinski val vodi vlade po svetu (celo tiste, ki so proti), da se vračajo k jedrski energiji

Rekordni vročinski valovi so povečali svetovno povpraševanje po električni energiji, saj se je povečala potreba po obratovanju klimatskih naprav. Zaradi tega se tudi vlade, ki so znane po svojih neugodnih politikah za jedrsko energijo, obračajo k temu viru energije.

2.7.2018 - Elektriko začela proizvajati prva enota AP1000

Na Kitajskem so enoto 1 jedrske elektrarne Sanmen povezali v električno omrežje, s čimer je omenjena enota postala prva AP1000 enota na svetu, ki se je uspela povezati v omrežje ter uspešno proizvaja elektriko. Ta mejnik so dosegli le dan za tem, ko je prav tako na Kitajskem, Taishan 1 postal prvi EPR reaktor, ki je dosegel proizvodnjo elektrike tako kot prva enota AP1000.

14.9.2010 - Nemška vlada podaljšala obratovanje nemških jedrskih elektrarn

Nemške jedrske elektrarne bodo delovale dlje, se glasi odločitev nemške vlade pod vodstvom Angele Merkel, ki želi z novim političnim dogovorom življenjsko dobo sedemnajstim nemškim jedrskim elektrarnam podaljšati za povprečno 12 let, hkrati pa proizvajalcem jedrske elektrike naložiti nov davek na jedrsko gorivo, s katerim bo zbrala milijarde EUR za naložbe v obnovljive vire energije.

Najstarejše izmed jedrskih elektrarn v Nemčiji, zgrajene pred letom 1980, bodo lahko delovale še osem let po izteku prej predvidenega roka, torej do leta 2021, medtem ko naj bi življenjsko dobo mlajšim jedrskim elektrarnam podaljšali za 14 let. Sporazum mora potrditi še parlament.

Dogovor bo dopolnil in spremenil načrte o 34-letni povprečni življenjski dobi reaktorjev, ki ga je prejšnja vlada, koalicija levosredinskih socialnih demokratov (SPD – Sozialdemokratische Partei Deutschlands) in zelenih (Grüne) sprejela leta 2001 in predvideva postopno zaprtje vseh nemških nukleark do 2022.

Nova usmeritev je nastopila leto zatem, ko sta vlada Merklove krščanske demokratske stranke (CDU – Christlich Demokratische Union Deutschlands) in demokratska stranka (FDP – Freie Demokratische Partei) pridobili moč pri manifestu, ki omogoča povečano uporabo jedrske energije kot »premostitvene tehnologije« do hipotetične prihodnosti, generirane z 80 % obnovljivih virov v letu 2050. Predstavnik za odnose z javnostjo stranke FDP je tovrstni načrt označil kot »velik uspeh«.

Jedrska industrija pozdravlja podaljšanje obratovanja, hkrati pa opozarja na netrajnosten položaj v nemški energetiki. John Ritch, direktor združenja World Nuclear Association, je poudaril: »politika nemške vlade je sicer naravnana v pravo smer, vendar hkrati stoji na nerealnih temeljih. Noben resen okoljevarstvenik ali energetik se ne more strinjati s tem, da se lahko tako pomembna gospodarska sila, kot je Nemčija, v naslednjih 40 letih zanaša predvsem na obnovljive vire«.

Lastniki jedrskih elektrarn E.On, RWE, Vattenfall in EnBW lahko ob sprejetem dogovoru računajo na določen donos, saj so že pred leti poravnali stroške izgradnje elektrarn. Vendar pa omejeno podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn ne predstavlja ravno močne spodbude za večje investicije v varno obratovanje proizvodnih objektov. Poleg tega precej negotovosti vzbujajo tudi javne zaveze SDP, da bodo ob morebitni vrnitvi na oblast preklicali vsakršno podaljšanje obratovanja jedrskih elektrarn.

Sporazum javne gospodarske službe tudi finančno občutno bremeni, je poudaril Johannes Teyssen, prvi mož družbe E.On, in pripomnil: »Na splošno je vlada močno privila vijake, da bi postrgala večino dobička.«

Največji dodatni strošek predstavlja davek na jedrsko gorivo, ki naj bi znašal 145 EUR na gram goriva, kar na letni ravni znaša 2,3 milijardi EUR. Poleg tega naj bi upravljavci jedrskih elektrarn za razvoj obnovljivih virov energije v letih 2011 in 2012 prispevali 300 milijonov EUR letno ter nato v letih do 2016 po 200 milijonov evrov letno. Po tem obdobju je predvidena uvedba davka na megavatno uro električne energije, proizvedene v jedrskih elektrarnah, ki se bo stekal v sklad za razvoj obnovljivih virov energije.

Jedrska energija z 21% deležem v celotni proizvodnji električne energije ostaja glavni vir nemške nizkoogljične energije, vendar vlada še vedno jasno poudarja, da bo prenehala z uporabo jedrske tehnologije in povečala proizvodnjo obnovljivih virov s sedanjih 16 %. Fosilna goriva, predvsem premog, prispevajo 67 % električne energije v Nemčiji. Če bi se uresničil sprva predviden jedrski izstop, bi v prihodnjih dveh do treh letih izključili kar osem od 17 elektrarn, ki še delujejo. Vlada in poznavalci energetike ocenjujejo, da v preostalih 12 letih do zaprtja vseh nukleark tudi zelo hiter razvoj obnovljivih virov ne bo mogel nadomestiti elektrike iz jedrskih elektrarn.

Predstavniki družbe E.On opozarjajo, da je potrebno konkretne učinke sporazuma o podaljšanju življenjske dobe na posamezne elektrarne še preučiti. Podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn pa lahko ustvari tisoče novih delovnih mest, kar bi izdatno prispevalo h gospodarski rasti države.

 

VIR: WNN , Foratom , Delo.si

 

 

 


Seznam ostalih novic

    © 2018 - izdelava spletnih strani - studioStyle