zadnje novice

17.8.2018 - Zagon kitajskih enot AP1000

Na Kitajskem so dne 17. avgusta dosegli dva pomembna mejnika pri gradnjah AP1000, enota Sanmen 2 je dosegla prvo kritičnost, enota Haiyang 1 pa se je sinhronizirala z omrežjem.

8.8.2018 - Vročinski val vodi vlade po svetu (celo tiste, ki so proti), da se vračajo k jedrski energiji

Rekordni vročinski valovi so povečali svetovno povpraševanje po električni energiji, saj se je povečala potreba po obratovanju klimatskih naprav. Zaradi tega se tudi vlade, ki so znane po svojih neugodnih politikah za jedrsko energijo, obračajo k temu viru energije.

2.7.2018 - Elektriko začela proizvajati prva enota AP1000

Na Kitajskem so enoto 1 jedrske elektrarne Sanmen povezali v električno omrežje, s čimer je omenjena enota postala prva AP1000 enota na svetu, ki se je uspela povezati v omrežje ter uspešno proizvaja elektriko. Ta mejnik so dosegli le dan za tem, ko je prav tako na Kitajskem, Taishan 1 postal prvi EPR reaktor, ki je dosegel proizvodnjo elektrike tako kot prva enota AP1000.

26.5.2010 - Predvideni stroški proizvodnje električne energije – izdaja 2010

Zbrani so stroškovni podatki iz 21-ih držav za 190 elektrarn, od tega 111 elektrarn iz 16-ih držav članic OECD (Avstrija, Belgija, Kanada, Češka, Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Japonska, Koreja, Mehika, Nizozemska, Slovaška, Švedska, Švica in ZDA), 59 elektrarn iz držav nečlanic (Brazilija, Rusija in Južna Afrika) in udeleženk industrije (ESAA - Avstralija, EDF - Francija, Euroelectric – Evropska Unija, EPRI - ZDA) in podatki za 20 kitajskih elektrarn, ki so trenutno v izgradnji. Za omenjene tehnologije se pričakuje, da bodo pričele komercialno obratovati do leta 2015.

Izračuni so narejeni na osnovnem principu uravnoteženih povprečnih stroškov, ki uporabljajo diskontirano metodo denarnih tokov. Med najpomembnejše predpostavke spadajo realni diskontni stopnji (5 % in 10 %), cena goriva in prvič tudi cena CO2, za katero je bila privzeta vrednost 30 USD/tCO2.

V primeru nižje diskontne stopnje so kapitalno-intenzivne, nizko-ogljične tehnologije kot je jedrska energija, bolj konkurenčne v primerjavi s premogovnimi elektrarnami brez zajemanja CO2 in plinsko-parnimi elektrarnami, kot kaže spodnja slika.


Slika 1: Regijski razponi povprečnih stroškov, z upoštevanjem 5 % diskontirane stopnje za jedrsko tehnologijo, premogovno tehnologijo, plinsko tehnologijo in tehnologijo vetrnih elektrarn na kopnem.

Pri nižjih stroških financiranja so boljši rezultati za nizko-ogljične tehnologije kot je jedrska, vetrna ali tehnologije z zajemanjem CO2, medtem ko pri višjih diskontiranih stopnjah (10 %) postanejo konkurenčnejše tudi premogovne elektrarne brez zajemanja CO2 in plinske elektrarne.


Slika 2: Regijski razponi povprečnih stroškov, z upoštevanjem 10 % diskontirane stopnje za jedrsko tehnologijo, premogovno tehnologijo, plinsko tehnologijo in tehnologijo vetrnih elektrarn na kopnem.

Jedrska tehnologija
Sposobnost jedrske elektrarne je zagotavljanje znatnih količin električne energije z zelo nizkimi emisijami CO2, pri čemer so stroški ves čas stabilni.
Pri 5 % diskontirani stopnji se gibljejo stroški med 29 USD/MWh v Koreji in 82 USD/MWh na Madžarskem. Investicijski stroški predstavljajo v povprečju 60 %, stroški obratovanja in vzdrževanja 24 % in stroški gorivnega cikla 16 %.
Pri 10 % diskontirani stopnji zanašajo stroški med 42 USD/MWh v Koreji in 137 USD/MWh v Švici. Investicijski stroški predstavljajo v povprečju 76 %, stroški obratovanja in vzdrževanja 15 % in stroški gorivnega cikla 9 %.
Vsi podatki pa že vsebujejo stroške obnove, stroške ravnanja z jedrskimi odpadki in stroške razgradnje po 60 letih obratovanja.

Premogovna tehnologija
Konkurenčnost premoga je prav v njegovi ekonomičnosti, seveda če ne upoštevamo stroškov emisij CO2 in ostalih okoljskih stroškov. To velja zlasti tam, kjer je premog cenovno ugoden in so tovarne za proizvodnjo električne energije v bližini rudnikov, kot na primer zahodni del ZDA, Avstralija, Indija ali Kitajska. Konkurenčna prednost premoga pa se izrazito zmanjša, če vključimo tudi stroške transporta in ostale okoljske dajatve.
Pri 5 % diskontirani stopnji se gibljejo stroški med 54 USD/MWh v Avstraliji in 120 USD/MWh na Slovaškem, tako za premogovne elektrarne z CO2 kot brez zajemanja CO2. Investicijski stroški predstavljajo v povprečju 28 %, stroški obratovanja in vzdrževanja 9 %, stroški goriva 28 % in okoljske dajatve v povprečju okoli ene tretjine celote.
Pri 10 % diskontirani stopnji se gibljejo stroški med 67 USD/MWh v Avstraliji in 142 USD/MWh na Slovaškem, tako za premogovne elektrarne z CO2 kot brez zajemanja CO2. Investicijski stroški predstavljajo v povprečju 42 %, stroški obratovanja in vzdrževanja 8 %, stroški goriva 23 % in okoljske dajatve 27 %.

Plinske tehnologije
Velika prednost plinskih elektrarn je prav njihova fleksibilnost in manjše finančno tveganje ter nižje okoljske dajatve, v primerjavi s premogovnimi tehnologijami, ki je precej odvisna od cene energenta, ki ga uporablja, saj predstavljajo stroški goriva znaten del v finančni strukturi.
Pri 5 % diskontirani stopnji se gibljejo stroški med 67 USD/MWh v Avstraliji in 105 USD/MWh v Italiji. Investicijski stroški predstavljajo v povprečju 12 % investicije, stroški obratovanja in vzdrževanja 6 %, stroški goriva 70 % in okoljske dajatve 12 %.
Pri 10 % diskontirani stopnji se gibljejo stroški med 76 USD/MWh v Avstraliji in 120 USD/MWh v Italiji. Investicijski stroški predstavljajo v povprečju 17 % investicije, stroški obratovanja in vzdrževanja 5 %, stroški goriva 67 % in okoljske dajatve 11 %.

Vetrne elektrarne na kopnem
Vetrne elektrarne so vključene kot potencialno konkurenčne za proizvodnjo električne energije. Njihova slabost je sprejemljivost in nepredvidljivost, ki lahko pripelje do tega, da so stroški sistema višji kot so stroški izgradnje elektrarne, vendar pa je to mogoče reševati z različno geografsko postavitvijo in z ustrezno kombinacijo ostalih tehnologij.
Pri 5 % diskontirani stopnji se gibljejo stroški med 48 USD/MWh v ZDA in 163 USD/MWh v Švica. Investicijski stroški predstavljajo v povprečju 77 %.
Pri 10 % diskontirani stopnji se pa gibljejo med 70 USD/MWh v ZDA in 234 USD/MWh v Švici. Investicijski stroški predstavljajo v povprečju 87 %.

Zaključek
Povprečni stroški, ki uporabljajo diskontirano metodo denarnih tokov in relativno konkurenčnost različnih tehnologij v posamezni državi, so izredno občutljivi na diskontirano stopnjo in nekoliko manj, vendar pa še vedno precej, na predvidene cene CO2, zemeljskega plina in premoga. Okoljska politika igra izredno pomembno vlogo za prihodnost, saj lahko v prihodnosti bistveno vpliva na stroške fosilnih goriv in relativno konkurenčnost različnih tehnologij, kar povzroča zaskrbljenost glede zanesljive oskrbe z električno energijo v večini držav OECD. To se lahko odraža v vladni politiki, ki vpliva na ustvarjanje dobička v prihodnosti.
Nobena od zgoraj omenjenih tehnologij ne izstopa oziroma ni najcenejša v vseh pogledih. Izbor najprimernejše tehnologije bo tako odvisen od različnih glavnih parametrov po točno določenih pogojih, in sicer za vsak projekt posebej. Investitor se bo za posamezen projekt odločal na podlagi investicijskih stroškov, stroškov goriva, okoljskih dajatev in okvira energetske politike v posamezni državi, kot je varnost oskrbe, zmanjšanje emisij CO2, okvir trga…

Avtorja: dr. Tomaž Žagar in Tomaž Ploj


Seznam ostalih novic

    © 2018 - izdelava spletnih strani - studioStyle