zadnje novice

17.8.2018 - Zagon kitajskih enot AP1000

Na Kitajskem so dne 17. avgusta dosegli dva pomembna mejnika pri gradnjah AP1000, enota Sanmen 2 je dosegla prvo kritičnost, enota Haiyang 1 pa se je sinhronizirala z omrežjem.

8.8.2018 - Vročinski val vodi vlade po svetu (celo tiste, ki so proti), da se vračajo k jedrski energiji

Rekordni vročinski valovi so povečali svetovno povpraševanje po električni energiji, saj se je povečala potreba po obratovanju klimatskih naprav. Zaradi tega se tudi vlade, ki so znane po svojih neugodnih politikah za jedrsko energijo, obračajo k temu viru energije.

2.7.2018 - Elektriko začela proizvajati prva enota AP1000

Na Kitajskem so enoto 1 jedrske elektrarne Sanmen povezali v električno omrežje, s čimer je omenjena enota postala prva AP1000 enota na svetu, ki se je uspela povezati v omrežje ter uspešno proizvaja elektriko. Ta mejnik so dosegli le dan za tem, ko je prav tako na Kitajskem, Taishan 1 postal prvi EPR reaktor, ki je dosegel proizvodnjo elektrike tako kot prva enota AP1000.

14.3.2011 - Potres in cunami na Japonskem povzročila težave v jedrskih elektrarnah

Petkov potres in uničujoč cunami, ki mu je sledil, predstavljata naravno katastrofo zgodovinskih razsežnosti. Po neuradnih podatkih bi število smrtnih žrtev utegnilo preseči 10.000. Naravni nesreči sta povzročili težave tudi v nekaterih japonskih jedrskih elektrarnah. Največ težav imajo na dveh reaktorjih jedrske elektrarne Fukušima-Daiči, kjer je prišlo tudi do eksplozije vodika v prostorih nad reaktorskima zgradbama. Reaktorski posodi in reaktorski zgradbi sta ostali nepoškodovani, večjih izpustov v okolico ni.
Po potresu in cunamiju, ki mu je sledil, imajo največ težav v jedrski elektrarni Fukušima, natančneje v Fukušima-Daiči in Fukušima-Daini. V Fukušimi-Daiči je šest reaktorjev, od tega so bili trije v trenutku potresa v remontu. V 11 kilometrov oddaljeni Fukušima-Daini pa so bili pred nesrečnim dogodkom v obratovanju vsi štirje reaktorji. Vseh deset reaktorjev v jedrski elektrarni Fukušima je vrelnovodnega tipa (BWR – boiling water reactor), za razliko od slovenske jedrske elektrarne v Krškem, ki je tlačnovodnega tipa (PWR – pressurized water reactor). V trenutku potresa so varnostni sistemi avtomatsko zaustavili vse obratujoče reaktorje.
 
1-reaktorksa posoda, 2-gorivni elementi, 3-kontrolne palice, 4-cirkulacijske črpalke, 5-motorji za pogon kontrolnih palic, 6-para, 7-napajalna voda, 8-visokotlačna turbine, 9-nizkotlačna turbine, 10-generator, 11-vzbujalnik, 12-kondenzator, 13-obtočna hladilna voda, 14-predgrelnik, 15-črpalka napajalne vode, 16-črpalka obtočne hladilne vode, 17-betonski reaktorska zgradba, 18-povezava na električno omrežje
Slika 1: Shema delovanja vrelnovodne jedrske elektrarne (BWR), Vir: Wikipedia
Princip delovanja takšne elektrarne sloni na cepitvi uranovih jeder v gorivnih elementih (2), ki se nahajajo v zaprti reaktorski posodi (1). Pri tem se sprošča energija v obliki toplote, ki povzroči uparjanje napajalne vode, ki doteka (7) v reaktorsko posodo. Izstopajoča para (6) vrti lopatice turbin (8, 9) in omogoča proizvodnjo električne energije na generatorju (10). Po prehodu iz turbine se ta para v kondenzatorju kondenzira (12) in se kot ohlajena napajalna voda vrača nazaj v reaktorsko posodo. Tako se proces ves čas ponavlja.
V trenutku potresa so varnostni sistemi zaznali povečane pospeške in z vstavitvijo kontrolnih palic (3) zaustavili verižno reakcijo. Kljub zaustavitvi verižne jedrske reakcije pa cepitveni produkti še dolgo časa razpadajo in pri tem sproščajo t.i. zaostalo toploto. Ta zaostala toplota se sčasoma zmanjšuje, po enem dnevu na primer pade pod 1 % nominalne toplotne moči, vendar pa je to še vedno dovolj, da lahko poškoduje gorivo. Zato je ves čas po zaustavitvi verižne reakcije potrebno zagotavljati hlajenje, za kar poskrbijo posebni hladilni varnostni sistemi, ki potrebujejo vir energije iz zunanjega električnega omrežja ali dizel generatorjev ali baterij ter ponor toplote.
V prvem bloku elektrarne Fukušima so bili po uspešni zaustavitvi vsi zunanji viri električne energije izgubljeni, saj je cunami uničil daljnovode okoli elektrarne. Po izgubi zunanjih virov električne energije so zasilne hladilne sisteme elektrarne poganjali dizelski generatorji, ki pa so se zaradi poškodb sistemov za dovod goriva po eni uri zaustavili. Naslednjih osem ur je ob pomoči baterijskih akumulatorjev nekatere najbolj osnovne hladilne sisteme poganjala para, ki jo proizvaja zaustavljen reaktor. Ko so se akumulatorji izpraznili, je bila elektrarna nekaj časa brez električne energije, dokler niso zagotovili prenosnih dizelskih agregatov. V času, ko je bilo hlajenje goriva omejeno, je verjetno prišlo do njegove poškodbe. Pri tem se je zaradi oksidacije srajčk gorivnih palic začel sproščati tudi vodik, ki je s povečano količino vodne pare povzročil naraščanje tlaka v reaktorski posodi. Zaradi prevelikega tlaka je preko razbremenilnega tlačnega ventila prišlo do delnega izpusta pare v reaktorsko zgradbo. Začel je naraščati tlak v reaktorski zgradbi. Da bi preprečili poškodbe le-te, so z izpustom mešanice vodne pare in plinov nadzorovano zniževali tlak. V vodni pari je bil prisoten tudi vodik, ki je verjetno nastal ob oksidaciji srajčke gorivne palice.
Slika 2: 3D prerez vrelnovodne elektrarne (BWR), kot je v Fukushima Daichi 1.
Slika 2 prikazuje tridimenzionalen presek reaktorske zgradbe v jedrski elektrarni Fukušima. Prostor, v kateri je prišlo do eksplozije vodika, se nahaja v prostoru z žerjavom nad samo reaktorsko zgradbo, kjer je reaktorska posoda. Poškodovana je streha nad žerjavom, najbolj pomembno pa je, da je zgradba, v kateri se nahaja reaktorska posoda, ostala nepoškodovana. Poškodbe strehe zgradbe nad reaktorsko zgradbo so vidne na sliki 3. V tem trenutku je hlajenje reaktorske sredice omogočeno z morsko vodo. Ravni sevanja, ki jih zaznavajo v okolici elektrarn, so povišane, vendar ob kratkotrajni izpostavljenosti ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi.
 
Slika 3: Posledice eksplozija vodika v zgradbi nad reaktorsko zgradbo.
Podoben scenarij se verjetno odvija tudi v tretjem bloku elektrarne Fukušima-Daiči. Tudi tam so iz reaktorske zgradbe izpustili nekaj plinov, zaradi česar je prišlo do eksplozije vodika. Stanje v 11 kilometrov oddaljeni elektrarni Fukušima-Daini, ki s štirimi reaktorji prav tako leži ob obali, še ni popolnoma jasno. A kot kaže, je manj resno kot v prvem in tretjem bloku Fukušima-Daiči.
O težavah poročajo tudi iz elektrarn Tokai in Onagawa, vendar pa so te po sedaj znanih podatkih manjšega obsega.
 
Vir: Delno povzeto po obvestilu American Nuclear Society 12.3.2011, dodatno posodobljeno s potrjenimi informacijami IAEA in World Nuclear News.


Seznam ostalih novic

    © 2018 - izdelava spletnih strani - studioStyle